DISPERSIA - JANEZ PRISTAVEC
DISPERSIA - JANEZ PRISTAVEC
2. junij - 2. september 2018
Ob svoji šestdesetletnici leta 2007 je Janez Pristavec zapisal, da so devetdeseta leta zanj pomenila dozorevanje, ki je vzpodbudilo ponoven vstop v abstraktno slikarstvo, vendar tokrat na drugačnem temeljniku, zgubanem papirju, osvobojeno sleherne predmetne pojavnosti. Zanj so to bili transcedentalni barvni prostori ali vstopi v višje dimenzije resničnosti. Pristavcu se je ideja zmečkanega papirja kot temeljnika za poglobljena barvna raziskovanja pojavila leta 1986, ko se je pripravljal na razstavno na prostem pri gradu Betnava. Razmišljal je kako bi se njegova dela pod vplivom zunanjih elementov predrugačila in to misel udejanjil tako, da je papir sprva zmočil potem še zmečkal. S tem je simuliral učinek morebitnih atmosferskih vplivov na papir, hkrati pa je dobil popolnoma drugačen temeljnik, ki omogoča nove prostorske razsežnosti, sploh v kombinaciji s komplementarnimi barvnimi premisleki in svetlo-temnimi kontrasti. Struktura papirja je torej osnova na katero prenese zapleteno igro barv in brez katere bi dinamika barvnih polj potekala zelo drugače, gotovo pa brez učinka reliefne slike. Kustosinja razstave te zbirke, Edita Mileta, je leta 1994 zapisala, da gre za spontane vibracije razpoloženj in psihičnih stanj umetnika, a da tukaj ni govora o spontanem akcijskem slikarstvu, čeprav v osnovi izhaja iz izročila abstraktnega ekspresionizma. Dodaja, da gre za pretehtane študije barvnih polj, ki s svojo mistično sakralnostjo aludirajo na kozmične in duhovne razsežnosti slikarstva.
“Izkušnja spontanega, intenzivnega, neposrednega doživljanja literarnih besedil in glasbe ( Mahler, Bach, Beethoven ) kot vstopanje v duhovne prostore, višje dimenzije resničnosti ter vizija novega človeka in umetnost življenja kot tretje rojstvo.” — Janez Pristavec
